Balkanska država želi ukiniti gotovino, bančni račun pa ima le polovica prebivalcev

Albanski premier Edi Rama napoveduje, da bo država leta 2030 ukinila gotovinsko poslovanje. Kot poroča Politico, želi s tem ukrepom močno udariti po sivi ekonomiji in kriminalu, ki z gotovino vodi svoje posle mimo državnega nadzora.

Na ta problem je Albanijo v lanskem poročilu opozorila tudi Evropska komisija. Siva ekonomija v Albaniji po ocenah predstavlja od 29 do 50 odstotkov bruto domačega proizvoda.

K reševanju problema bo torej vlada pristopila z ukinitvijo gotovine. Generalni sekretar albanskega združenja bank Spiro Brumbulli je za Politico povedal, da z vlado že pripravljajo načrt. Najprej bodo določili zgornjo mejo za plačila z gotovino, nato pa se želijo do oktobra pridružiti evropskemu sistemu plačil SEPA in zatem omogočiti takojšnja plačila prek omenjenega sistema.

Če bo Ramovi vladi to uspelo doseči, bo Albanija postala prva brezgotovinska država na svetu. Vendar jo pred tem čaka zelo zahtevna naloga. Albanska družba je namreč gotovini zelo naklonjena in bančnemu sistemu ne zaupa.

Kot piše Politico, ima večina Albancev prihranke spravljene doma, prav tako pa imajo raje plačevanje z bankovci in kovanci. Tako tudi marsikateri ponudnik blaga ali storitev plačila s kartico ne omogoča.

Po podatkih Svetovne banke ima svoj bančni račun manj kot polovica Albancev, dostop do kateregakoli bančnega računa pa ima po podatkih albanske centralne banke 78 odstotkov prebivalstva.

Goljufive sheme, ki so povzročile odpor do bank

Odpor Albancev do bank in bančnega sistema je povezan z dogodki iz preteklosti. Po padcu komunizma v 90. letih so se začele množično pojavljati nove banke in investicijska podjetja, ki so obljubljale neverjetno visoke obrestne mere. Kot piše Politico, so ljudje v te sheme vložili ogromno svojega denarja in prvi investitorji so dobili bogata izplačila. Ta pa so se postopno zmanjševala in sistem se je začel rušiti.

Januarja 1997 so propadla prva investicijska podjetja, kar je povzročilo množično dvigovanje denarja in dodaten kolaps sistema. Marca je država zapadla v popoln kaos. Del vojske in policije je prenehal opravljati svoje delo in jeza državljanov se je uperila proti vladi.

Izbruhnili so neredi in spopadi med oboroženimi tolpami, ki so iz državnih orožarn nagrabile več kot milijon kosov orožja, ter varnostnimi organi. V nasilju je umrlo okoli 2.000 ljudi, sheme pa so požrle 1,2 milijarde dolarjev oziroma polovico takratnega albanskega BDP.

Banke si naklonjenosti ljudi niso povrnile niti do danes. Za bančne storitve računajo visoke provizije, krediti imajo visoke obrestne mere, medtem ko so te pri varčevanju precej nizke, našteva Politico. Bančni menjalni tečaj med albanskim lekom in evrom je nekonkurenčen, številni ponudniki storitev pa kartično plačevanje zavračajo zaradi 3,5 odstotne provizije.